Že enkrat poleti sem si obljubila, da letošnji december pa bo zelo miren. Da si bom vzela čas zase.

Pa je prišel december in prvi decembrski dnevi, jaz pa polno zaseden urnik. Ok, saj so samo prvi dnevi, drugi teden bo bolje. Pa pride drugi teden in vabilo na delavnico, ja te prilike pa res ne smem zamuditi. Pa pride drugo vabilo, tudi mikavno, ja valda da grem…

Vmes me zagrabi viroza, ampak jaz pa se le ne dam. Kljub virozi odkorakam na delavnice, pa srečanja, ker pač brez mene ne gre, a ne?

Ko sem se uspela tam do sredine decembra malo pocajtat od viroze, sem polna elana premetala hišo na glavo in seveda pretiravala v svoji pospravljaški vnemi. Včasih je potreben samo en sam samcat nepravilen gib in te za nekaj časa priklopi na kavč.

No, pa je postal december tak, kot sem si ga poleti obljubila. Zdaj sem si pa res vzela čas zase. Krevljasta in z bolečim križem. 😊

Če nisem sama bila toliko fer do same sebe in držala sama sebi obljubo po mirnem decembru, mi je k temu pripomoglo vesolje. Tako pač je, vesolje dejansko najbolje ve, kaj je prav za nas.

Zdaj, pa sem si dejansko vzela čas zase. Nekaj dogovorjenih srečanj sem pač morala odpovedati.

Zakaj vam to pripovedujem?

Ker menim, da je december res primeren čas, da se malo odmaknemo od vsakdanjega hrupa. Ja vem, skoraj nemogoče, saj je veseli december! In čisto nič ni narobe s tem, da se malo poveselimo. Ravno nasprotno, veselje je še kako dobrodošlo. Pravzaprav, veseliti bi se morali čisto vsak dan.

Ampak kljub vsemu je dobro, da si vzamemo kak trenutek čisto zase. Da naredimo nekakšno inventuro leta, ki počasi gre k koncu. Da počistimo stvari, ki nam več ne koristijo. To so lahko naše navade, naša razmišljanja, naša prepričanja,…

Veliko stvari je, ki bi jih bilo res koristno malo pregledat in narediti čistko med njimi. Ste že kdaj praznili svojo omaro z oblekami. A ni dober občutek, ko daš stran tiste obleke, ki jih več ne uporabljaš. Kar naenkrat je v omari prostor. Zadihaš lahko s polnimi pljuči. Ti in omara. Kar naenkrat postane vse pregledno. In kar je najbolj pomembno, narediš prostor za novo.

Tako bi bilo potrebno narediti z vsemi »omarami« v našem življenju. Ni pa vedno lahko, še posebno, če je to omara s prijatelji in znanci. In ja, tudi tukaj je potrebno kdaj pa kdaj koga izpustiti iz svojega življenja. Tudi na tem področju je potrebno narediti inventuro in pogledat, če sta s tem prijateljem, prijateljico še vedno na isti valovni dolžini. Če si imata sploh še kaj za povedati…

Vse je med sabo prav neverjetno povezano. Ko naredimo prostor v omari, ne naredimo samo prostora za novo obleko, naredimo prostor za nekaj novega. To se lahko manifestira tudi kot izpolnjenje neke druge naše želje.

Vse je energija. In energija rada teče, se pretaka, premika. Če imamo omaro preveč natrpano, se ta energija težje in počasnejše pretaka.

Konec leta se mi zdi res idealen čas, da pregledamo naše omare življenje, če je kaj v njih, kar nam ne služi več. Če je kaj v njih, kar povzroča, da naša energija zastaja. Če je kaj takega v njih, kar nam preprečuje, da bi v naše življenje prišlo več veselja, radosti in sreče.

Bodi faca, razširi roke in spusti. Naj gre, kar mora iti. Kar ni v skladu z našo energijo, v skladu z našim trenutnim zavedanjem, z našo trenutno frekfenco.

Ja, vem. Včasih se je težko ločiti od naših ustaljenih navad, od naših prepričanj, ki so postala tako del nas, da ne vemo kaj so naša prepričanja kaj pa mi sami. Včasih se je težko ločiti od naših starih oblek, pa naj bodo to res obleke, ali pa bilo kaj drugega.

P.S.

Ja, pa saj veš a ne, da lahko greva skupaj po tej poti. Ker je v dvoje veliko lažje. Ker če ti nekdo, ki je že prehodil to pot, poda roko, prideš veliko hitreje in lažje do cilja.

Facebook
BOLEČ KRIŽ, ČAS ZASE IN O(D)PUŠČANJE STAREGA